Pacienti na suhem, bolnišnice pa pokajo od prihodkov in dobičkov

Finance Live
Za stroške dela je šlo lani v bolnišnicah, kljub manj opravljenim storitvam, za 199 milijonov evrov več denarja oziroma za 23 odstotkov več kot leto prej

ANDREJA REDNAK

Slovenske javne bolnišnice so lani, ko so zdravile večinoma paciente s COVID-19, za preostale pa večino časa opravljale samo nujne storitve, saj je bila večina zdravstvenih dejavnosti ustavljena, poslovno naravnost cvetele. To jim je omogočila vlada, saj so iz proračuna in zdravstvene blagajne dobile za 314 milijonov evrov več denarja kot leto prej, med drugim tudi za dodatke zaposlenim in kritje stroškov epidemije, tako da so konsolidirano dosegle 47,2 milijona evrov dobička oziroma presežka.

Za primerjavo, leta 2019 je bilo v bolnišnicah konsolidirano 4,5 milijona evrov minusa.

Prihodki najbolj zrasli Golniku in bolnišnici Nova Gorica

Podatki za 27 bolnišnic kažejo, da so imele lani skupaj 1,94 milijarde evrov prihodkov, kar je za 19,3 odstotka več oziroma za 314 milijonov evrov več kot leto prej, medtem ko so odhodki zrasli manj, za 16,1 odstotka.

Najbolj – za 38,6 odstotka – so prihodki zrasli Kliniki Golnik, za 36,3 odstotka tudi SB Nova Gorica (ki je dobila tudi državno pomoč), za več kot petino večje prihodke pa so imeli še v UKC Maribor, SB Murska Sobota, SB Slovenj Gradec, SB Jesenice in SB Ptuj.

Prihodki, presežki in plače v javnih bolnišnicah v letu 2020

Vir: bolnišnice

Za stroške dela v bolnišnicah 199 milijonov evrov več, plače so se nekaterim podvojile

• Stroški dela so lani v bolnišnicah močno poskočili: znašali so 1,05 milijarde evrov in bili za 199 milijonov evrov višji oziroma za 23,3 odstotka višji kot leto prej. Dodatke za nevarnost in posebne obremenitve ter za delo v tveganih razmerah, kar lahko po višini prinese še eno plačo poleg obstoječe, so dobivali ne le tisti, ki so si to res zaslužili zaradi dela s COVID-pacienti, ampak tudi številni zaposleni, ki so bili zgolj na delovnem mestu, pa tudi če niso imeli česa delati, ko je skoraj vse odpadalo.

• Izdatki za plače in nadomestila so se lani najbolj povečali v kranjski porodnišnici (za 35 odstotkov), na Kliniki Golnik (za 31 odstotkov), v bolnišnici Murska Sobota (za 28,4 odstotka), za več kot četrtino pa še v UKC Ljubljana in UKC Maribor, v bolnišnicah Celje, Izola, Sežana, Jesenice, Brežice, Slovenj Gradec, Nova Gorica in na Onkološkem inštitutu.

• V največji bolnišnici, UKC Ljubljana, so lani stroški dela znašali 354 milijonov evrov, od tega je šlo za plače in nadomestila 294,5 milijona, kar je za 63 milijonov evrov več (za 27,2 odstotka več) kot leto prej. Nekaterim zaposlenim so se izplačila celo podvojila.

• Prvih sto najbolje plačanih zaposlenih v UKC Ljubljana, večinoma zdravnikov, pri čemer imen niso razkrili, je decembra lani dobilo izplačila od 13.013 do 27.482 evrov bruto, je poročal necenzurirano.si. Plačni rekorder z infekcijske klinike – 27.482 evrov – je dobil 16.282 evrov osnovne plače (brez dodatka za minulo delo), še 11.200 evrov pa za dežurno službo, pripravljenosti in nadure. Za primerjavo, pred letom dni, januarja 2019, je le deset zaposlenih v UKCL dobilo mesečno izplačilo nad 10 tisoč evrov, najvišje izplačilo pa je takrat znašalo 11.686 evrov bruto.

Dobički tudi od 10- do 15-krat večji kot leto prej

Šest javnih bolnišnic od 27 je imelo lani izgubo, med njimi po znesku največjo UKC Ljubljana – 1,8 milijona evrov; leto prej je bilo izgube tam še 11,8 milijona. Če seštejemo vse presežke in vse primanjkljaje, so bolnišnice skupaj lani skupaj dosegle kar 47,2 milijona evrov presežka.

Za ponazoritev, za kako »noro« leto je šlo, ki nima kaj dosti zveze z realnostjo, povejmo, da je največ dobička po znesku, 9,4 milijona evrov, prikazala bolnišnica Nova Gorica, ki je bila sicer zadnja leta med največjimi bolniki pri poslovanju in v globokih izgubah ter po mnenju nekaterih poznavalcev celo zrela za stečaj, če bi bilo to pri nas sploh možno.

UKC Maribor je imel lani skoraj 6,9 milijona evrov dobička, kar je 11-krat več kot leto prej, Klinika Golnik 15-krat več, dobiček je podeseterila SB Ptuj, petkrat več dobička je bilo v SB Izola. Tudi SB Jesenice in ortopedska bolnišnica Valdoltra, ki sta leta 2019 zabeležili komaj nekaj 10 tisoč evrov plusa, sta lani poskočili na več kot dva milijona evrov dobička. Omeniti kaže še SB Celje, ki je iz precejšnje izgube (1,9 milijona predlanskim) prišla na 2,7 milijona dobička.

Pravzaprav je bil med večjimi bolnišnicami, ki so tudi v epidemiji lahko delale tako rekoč vse, enako kot v običajnih letih, samo Onkološki inštitut. In zanimivo, dobiček se je OI lani zmanjšal z 2,4 milijona v letu 2019 na 378 tisoč evrov.

Združenje: Ni enormnih dobičkov

Predsednik Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije Marjan Pintar ob teh podatkih vseeno poudarja, da ne držijo nekateri očitki o »enormnih dobičkih«. Ob upoštevanju poslovanja vseh zdravstvenih zavodov skupaj (bolnišnic, zdravstvenih domov in drugih) je bil lani »presežek prihodkov nad odhodki 2,5-odstoten in ne pokrije nakopičenih izgub. Prav tako presežek v celoti ostane v zavodih, ki presežek krvavo potrebujejo, če želijo preseči razvojni zaostanek,« je dejal.

Slap denarja ni pomagal večini pacientov

Mnenja so seveda različna. Pacienti in drugi zavarovanci niso tako navdušeni nad dobički, če ni storitev. Kaže, da je bila politika vlade in ministrstva za zdravje, ki sta bolnišnice zasula z dodatnim denarjem in ne da bi upoštevala tudi potrebe vseh preostalih pacientov, ki niso imeli COVID-19, zgrešena. Večina pacientov od tega denarja nima tako rekoč nič, še več, prispevke in premije za zdravstveno zavarovanje so morali vsi zavarovanci plačevati, do storitev pa niso mogli, pregledi in operacije so odpadali in še odpadajo, čakalne vrste pa se bodo – ker izpad storitev še zdaleč ni nadomeščen niti bolnišnice za to niso ne stimulirane ne kaznovane – v prihodnje še podaljšale.

Kot smo že pisali, so namreč javni zdravstveni zavodi po odločitvi vlade in z interventno zakonodajo dobili poleg pokritja 80 odstotkov neopravljenega programa tudi denar za uskladitev plačne lestvice, za dodatke zaposlenim in za nekatere naložbe ter druge stroške v zvezi s COVID-19, vsi skupaj v vrednosti 190 milijonov evrov.

Ko pa bo enkrat koronakrize konec in bodo usahnili dodatni prilivi v bolnišnice, bodo te večinoma spet tam, kjer so bile: večina z nedokončano sanacijo in nevzdržnim poslovanjem z naraščajočimi zapadlimi nepokritimi obveznostmi do dobaviteljev; konec leta 2020 je bilo teh še vedno za 55 milijonov evrov.

Tudi zdravstvenim domovom za dobro petino več denarja

Celotni prihodki zdravstvenih domov so lani znašali 629,6 milijona evrov, kar je bilo za 115 milijonov oziroma za 22,5 odstotka več kot leto prej. Konsolidirano so zdravstveni domovi lani poslovali s 17,6 milijona evrov presežka (predlanskim 14,2 milijona).

Med drugimi javnimi zdravstvenimi zavodi kaže omeniti Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano, kjer opravijo kako polovico vseh PCR-testov za okužbo s SARS-CoV-2 (preostalo opravi inštitut za mikrobiologijo in imunologijo na medicinski fakulteti). NLZOH je lani dosegel 5,8 milijona evrov dobička (predlanskim 282 tisoč evrov izgube), prihodke pa je povečal za 63 odstotkov.