Krivci korona krize so nedvomno virologi, ki trdijo, da so virusi znanost, in ti bodo obsojeni

Avtor: Dr. Stefan Lanka

Povzetek

Znanost in znanstvenost sta pomembna instrumenta, ki pomagata prepoznati in rešiti izzive. Znanost ima zelo jasna pravila: katerakoli trditev mora biti jasno dokazana, razumljiva in preverljiva. Samo trditve, ki jih je mogoče preveriti, lahko imenujemo znanstvene, vse ostalo spada na področje verovanja. Dejstva vere ne smejo biti predstavljena kot znanstveno dokazana dejstva, da bi izpeljali ali upravičili vladne ukrepe. Znanstvene izjave morajo biti neovrgljive in preverljive, da bi jih lahko uveljavljali kot znanstvena dejstva. Prva in zapisna dolžnost vsakega znanstvenika je strogo preverjati lastne izjave in jih skušati ovreči. Samo v primeru, če se je ne da ovreči in je ta neuspeh jasno dokumentiran s kontrolnimi poskusi, lahko izjavo imenujemo znanstvena.

Vse proti-koronske ukrepe, ki jih izdajo vlade in podrejeni organi, v končni fazi ureja zakon, v Nemčiji je to Zakon o zaščiti pred okužbami (IfSG), ki pa jih le na videz legitimirajo in niso upravičeni. Na primer pri § 1 ifSG ciljna določba "znanstveno" vse udeležence v Nemčiji podreja znanstvenim pravilom. Najpomembnejše pravilo znanosti je dokumentiran in neuspešen poskus dokazovanja trditve, ki je predstavljena kot resnična in znanstvena. Pred vsemi znanstvenimi pravili je upoštevanje zakonov misli in logike. Če se te ne upoštevajo ali kršijo, se znanstvena trditev zavrne, kot tudi z uspešnim kontrolnim eksperimentom.

Pomen in izbira besed v vseh publikacijah o vseh patogenih virusih dokazuje, da virologi niso kršili le zakonov misli, logike in zavezujočih znanstvenih pravil, temveč tudi ovrgli lastne trditve o obstoju patogenih virusov. Če je nekdo snel hipnotična anksiozna očala in objektivno ter z zdravim razumom prebral, kaj avtorji delajo in pišejo, lahko vsak zainteresiran, ki zna brati angleščino in se je seznanil z uporabljenimi metodami, ugotovil, da ti virologi (razen tistih, ki delajo s fagi in fagi podobnimi virusi) napačno interpretirajo normalna genska zaporedja (kot vitalne sestavine) in na ta način spodkopljejo svojo celotno strokovnost. To je še posebej lahko videti v primeru trditev o obstoju domnevnega virusa SArS-CoV-2.

Ker so ti virologi s svojimi izjavami in s svojimi dejanji očitno kršili zakone mišljenja, logike in pravila znanstvenega dela, jih lahko v pogovoru označimo kot znanstvene goljufe. Ker pa se pojem 'znanstvena goljufija' v kazenskem pravu ne pojavlja in zanjo ni primerov, predlagam in to bom tudi sam storil, da bi prevare pri zaposlovanju virologov - ki se pretvarjajo, da sledijo znanosti, vendar delujejo in argumentirajo proti-znanstveno - bile ugotovljene na sodišču in v kazenskem pravu. Odgovorni vladni organi so pozvani, da preganjajo te proti-znanstvene goljufe pri zaposlovanju, da bi jim preprečili, da bi počeli proti-znanstvene in posledično protisocialne in nevarne stvari. Od trenutka, ko bo prvo sodišče ugotovilo spodaj navedena dejstva in prvega virologa obsodilo zaradi goljufije pri zaposlovanju, bo sodišče oznanilo in zapečatilo koronsko krizo, svetovna koronska kriza pa se bo izkazala kot priložnost za vse.

Uvod

Človeštvo se sooča z velikim izzivom: inherentna dinamika in posledice strahu in antibioze skozi disciplino biologije in medicine motijo in uničujejo okolje, rastline, živali, ljudi in gospodarstvo. Koronska kriza je le vrh ledene gore na poti, da trči z vsemi in z vsem. Eden od teh vzrokov je materializem, poskus razlaganja življenja s povsem materialnimi modeli. Naš današnji materializem je bil izumljen v »post-sokratski« antiki kot eksplicitna protireakcija na strah in zlorabo moči s strani religij. To je razumljivo, človeško in humanitarno motivirano delovanje, vendar ima dramatične posledice. Ta materializem je ustvaril nauk o dobri-zli biologiji, "prevladujoče mnenje" v medicini temelji na tem, in posledično je ustvaril antibiozo (antibiotiki, obsevanje, kemoterapija, dezinfekcija, omejevanje osnovnih pravic, cepljenje, zapora, karantena, socialno distanciranje itd.). Ta ideologija škoduje vedno več ljudem, okolju in gospodarstvu. Njihova materialistična teorija dobrega in zla, ki nima dejanske podlage, ki temelji na ovrženih predpostavkah, se je neopazno razvila v najmočnejšo religijo.

Materialistična teorija življenja trdi, da obstajajo samo atomi, ne pa zavest, ni nobenih duhovnih sil in nobenega animatorja, ki bi jih lahko ustvaril in jih pognal v tek. Da bi lahko kozmos in življenje razložili povsem materialno, je naša "znanost" prisiljena uveljaviti ogromen pok, v katerem so bili vsi atomi ustvarjeni iz nič, ki se je razletel. Nekateri atomi se po naključju dotaknejo in tvorijo molekule. Te molekule so se naključno združile v prvotno celico, iz katere se je preko boja in selekcije razvilo vse nadaljnje življenje. Vse to naj bi se zgodilo v nepredstavljivih časovnih obdobjih v daljni preteklosti, zato ni predmet znanstvenega preverjanja in ga zato ne smemo imenovati znanstveno.

Za boljši, resničen in eksperimentalno dostopen pogled na življenje se sklicujem na resnično snov, iz katere je sestavljeno življenje. Je osnovna snov membrane, tako imenovana površinsko napetostna membrana vode, ki jo voda tvori povsod, kadar je v stiku z drugimi snovmi ali s seboj v gibanju in vrtincih. Aristotel je to snov imenoval eter in dr. Peter Augustin jo je znova odkril v obliki primarne snovi. Japonski rastlinski fiziologi so to snov označili kot pi-vodo. To znanje in stališče, ki izhaja iz poznavanja etra / prvinske snovi, omogoča tudi pred-sokratovskemu principu, da oživi, postane možen in si ga je mogoče zamisliti: Razmišljanje v atomski teoriji otežuje ali preprečuje tovrstno domišljijo in namišljene svetove in, če ne poznamo nobenega drugega načina razmišljanja ali če se mu ne zoperstavimo, ustvarja napačne predpostavke. Ves akademski svet biologije in medicine temelji na takšni napačni predpostavki.

Leta 1848, je v Nemčiji obstajala možnost, da bi se v njej razvili konstruktivni učinki francoske revolucije, vendar so poskusi sprememb spodleteli, in to je poslabšalo politično in družbeno življenje. Medtem ko se je leta 1848 človek, ki je bil odgovoren za sedanji razvoj biologije in medicine, še vedno zavzemal za humane, logične in pravilne ukrepe za "preprečevanje epidemij", se je v naslednjih desetih letih prilagodil zaostritvi in vedno bolj ekstremnim političnim razmeram. Rudolf Virchow je leta 1858 brez kakršne koli znanstvene podlage, ampak izključno na podlagi atomske teorije Demokrita in Epikura, postavil celično teorijo življenja in vseh bolezni: celična patologija.

V svojem življenju je Rudolf Virchow zatiral "pomembna dejstva" embriologije in znanosti o tkivih, da bi predstavil in populariziral svojo novo teorijo celic kot nekaj resničnega. Vendar pa je to znanje o embriologiji in teoriji tkiv, teoriji mikrobov življenja, nepogrešljiv predpogoj za razumevanje življenja, njegovega razvoja in predvsem bolezni, zdravil, kriz zdravljenja in ovir za zdravljenje.

Rudolf Virchow je analogno atomski teorij trdil, da vse življenje izvira iz celice. Celica je bila najmanjša, nedeljiva enota življenja, ki pa bi hkrati povzročala vse bolezni s tvorbo domnevnih strupov bolezni, latinsko virus. To je postavilo temelje, na katerih so se morale razvijati teorije o genih, okužbah, imunosti in raku, da bi lahko razložili procese življenja, bolezni in zdravljenja skladno s to teorijo. Če se v to verjame in če se uči, da vse procese povzročajo le materialne interakcije in da vse življenje izvira iz ene celice, so privrženci tega pogleda prisiljeni sprejeti načrt življenja in gradnje, tj. dedno snov, in zatrjevati, da ta obstaja.

Enaka logika prisile ima za posledico strupe kot bolezen. Če celica domnevno proizvaja virus - toksini bolezni kot vzrok bolezni, da bi jih razširila znotraj in zunaj telesa, je treba določiti mesto pri posamezniku, kje in v katerem je bil ta toksin bolezni, virus, prvič proizveden. Če je tak način razmišljanja povzdignjen v dogmo, se po drugi strani ne sme učiti ničesar drugega in če so njegova stališča obrekovana kot neznanstvena ali kot zarota proti državi, že na začetku izključuje povsem druge načine razmišljanja in domišljije razvoj bolezni v telesu ali skupini ljudi. Ta logika prisile vzroke vedno išče samo v kategorijah materialnih napak ali materialne zlobe. Ni omenjeno, da je bila ideja o virusu kot strupu leta 1951 elegantno in znanstveno ovržena in opuščena ter da je bilo od leta 1952 treba izumiti še eno idejo:

Idejo, da so virusi skupek nevarnih genov. Tudi tu je zamolčano, da še vedno ni trdnega znanstvenega dokaza za domnevo o takšnih genskih akumulacijah, ki bi jih lahko imenovali virusi. Dobra novica je, da se je nova genetska virologija, ki je svoj vzpon doživljala od leta 1954 dalje, s svojimi izjavami samo sebe ovrgla na resnično znanstveni način, torej lahko razumljiv in preverljiv. Ta izjava je 100% pravilna, dokazana in za njo 100% stojim kot virolog, znanstvenik, državljan in človek.

Prehod z virologije strupov v današnjo gensko virologijo

Ideja o toksinih bolezni je še vedno zelo učinkovita, saj naj bi bili nevarni toksini bakterijskih beljakovin še vedno nevarni. Ali pa bakterije, na primer spirohete, za katere trdijo, da so nevarne in bi domnevno izvrtale vhod skozi živce v možgane. Kar virologi, zdravniki in znanstveni novinarji zamolčijo, je dejstvo, da je bilo treba tisto leto opustiti idejo, da bi bili virusi opredeljeni kot beljakovinski toksini, kar je veljalo do leta 1951. Da bi preizkusili domnevo in trditev o strupih-virusih in jo lahko označili za znanstveno, sta bila izvedena dva kontrolna eksperimenta:

Zdravo tkivo je bilo izpostavljeno razgradnji, torej ne tkivo, ki naj bi ga poškodovali virusi. Ugotovljeno je bilo, da so beljakovine, ki nastanejo z razgradnjo zdravega tkiva, enake beljakovinam, ki nastanejo z razgradnjo "z virusom poškodovanega" tkiva. To je ovrglo domnevo o virusu.

Domnevo o beljakovinskih toksinih-virusih je dodatno ovrglo dejstvo, da pod elektronskim mikroskopom pri "z virusom obolelih" ljudeh, živalih in njihovih tekočinah ni bilo mogoče najti in fotografirati ničesar drugega kar ne bi tudi pri zdravih ljudeh. Mimogrede, tako je ostalo vse do danes.

Klinična, torej medicinska virologija, je s temi uspešnimi kontrolnimi eksperimenti samo sebe ovrgla. Oprostila se je z besedami obžalovanja, kar so opazili le pozorni bralci strokovnih revij. To dejstvo so množični mediji zatrli, ker so hipnotizerji moči pravkar praznovali začetek kampanje cepljenja.

Čeprav razlogov za cepljenje ni bilo več, ker so bili virusi opuščeni, kampanje cepljenja niso bile prekinjene - tudi zaradi molka zdravstvenih oblasti in "znanosti". Po opustitvi teorije virusov, biologija in medicina v povsem materialni teoriji celic nista našli nobene druge razlage za bolezni in za pojave sočasnega ali povečanega pojavljanja bolezni, ki so bile prej opredeljene kot virusne.

Udeleženci so bili tako prisiljeni izumiti novo teorijo o tem, kakšni naj bodo virusi v prihodnosti. Usmerili so se na dejansko obstoječe strukture, ki jih imenujemo fagi in jih tvorijo bakterije, ko jih odstranimo iz okolja in preprečimo kontakte z drugimi bakterijami in mikrobi. Kot mlad študent sem imel to srečo, da mi je uspelo to fagu podobno strukturo izolirati iz morja, preučevati njeno strukturo, sestavo in interakcijo z okoljem. To me je neposredno pripeljalo na področje virologije, saj sem nič hudega sluteče verjel, da sem odkril neškodljiv virus in stabilen odnos virus-gostitelj za nadaljnje raziskovanje izvora virusov. Trideset let kasneje se vseskozi odkrivajo nove strukture istega, kar danes imenujejo "velikanski virusi". Medtem je bilo jasno dokazano, da so to začetniki procesov, s katerimi se začne biološko življenje ali pa nam to postane vidno. Francoski virologi so spoznali, da so te strukture, poleg pra-bakterij, bakterij in evkariontov, četrto kraljestvo življenja.

Strukture, ki so jih napačno poimenoval bakteriofagi, torej jedci bakterij, oz. velikanske viruse, lahko opišemo tudi kot vrsto spor, ki jih bakterije in preprosto organizirana živa bitja tvorijo, ko se njihove življenjske razmere poslabšajo, da se ne morejo več razmnoževati ali v najboljšem primeru preživeti. Odvisno od vrste, so te koristne strukture vedno sestavljene iz verige tako imenovane dedne snovi DNK, popolnoma enake dolžine in popolnoma enake sestave. Ta vrsta DNK je vedno obkrožena z lupino goste snovi, iz katere izvira biološko življenje. To je razlog, zakaj je "fage" in "velikanske viruse" - naj jih bolje imenujemo bionti - enostavno izolirati, torej obogatiti in ločiti od vseh drugih sestavnih delov življenja. V tej izolirani obliki se lahko redno biokemično analizirajo. Vsaka biokemijska karakterizacija razkrije, da ima nukleinska kislina neke vrste "faga" ali "velikanskega virusa" vedno popolnoma enako dolžino in popolnoma enako sestavo.

Dejansko so bili fagi desetletja edini vir čiste nukleinske kisline (DNK) v biokemijskih študijah. Proces absorpcije in sproščanja DNA v in iz bakterij, dokumentiran pod elektronskim mikroskopom, je bil razložen kot okužba. Brez kakršnega koli dokaza so trdili, da fagi bakterije napadajo, jih naskočijo, jim vsilijo svoje nukleinske kisline in da zaradi tega bakterije umirajo. Le bakterije, ki so izredno samooplodne, torej se neprestano razmnožujejo, ne da bi bile v stiku z drugimi bakterijami ali mikrobi, se v metamorfozi spremenijo v fage. Ta transformacija se napačno razume kot odmiranje bakterij s strani fagov. Po drugi strani pa se bakterije, ki so sveže izolirane iz svojega okolja, nikoli ne spremenijo v fage in ne umrejo, ne glede na njihovo količino. To je tudi razlog, zakaj pogosto omenjena fagovska terapija kot nadomestek za antibiotike, na primer za zatiranje bolečin in drugih simptomov - kot pri kateri koli drugi zastrupitvi - ne more nikoli delovati v želenem smislu in v želenem obsegu.

Biologija fagov in gigantskih virusov in posledično zavrnitev celične teorije življenja

To je primer alg (ectocarpus siliculosus), iz katerih sem izoliral njihove "velikanske viruse": gibljive oblike alg, gamete in spore, ki v svojem okolju s svojimi mobilnimi bički iščejo "gigantske viruse" in absorbirajo te "gigantske viruse". Rastoče alge nukleinsko kislino "velikanskih virusov" integrirajo v lastne kromosome. Opazili so, da so alge z "velikanskimi virusi" v boljšem položaju kot tiste brez njih. Še nikoli ni bilo opaziti, da bi bile alge z "velikanskimi virusi" v slabšem položaju kot tiste brez njih. Neprestano najdejo nove in vedno bolj neverjetne "orjaške viruse" z vse bolj neverjetnimi lastnostmi in vse več dokazov obstaja, da se iz "velikanskih virusov" ustvarjajo bakterije in mikroorganizmi, amebe in enocelični organizmi, kadar se njihove življenjske razmere poslabšajo.

Ogromne viruse očitno ustvarjajo nukleinske kisline, ki razvijejo katalitične aktivnosti, torej samostojno sproščajo energijo, sintetizirajo nadaljnje nukleinske kisline, druge molekule in snovi ter tako nenehno ustvarjajo nove lastnosti in sposobnosti. Izjemno reaktivne in raznolike oblike nukleinske kisline RNK, ključna beseda je "RNK svet", ki se lahko enostavno in nenehno preoblikujejo v DNK in se preoblikujejo nazaj v DNK, nastajajo tudi v procesu samoorganizacije življenja, brez kakršnega koli znanstveno ugotovljivega razloga Z odkritjem faga, ki nastane le s preoblikovanjem izredno samooplodnih (incestnih) bakterijskih kultur in velikanskih virusov, ki se vzdržujejo, širijo in aktivno presnavljajo, ter z odkritjem novih organizmov, sestavljenih iz velikanskih virusov, so bile do zdaj dokazane tri stvari:

Teorija celic, da biološko življenje obstaja samo v obliki celic in izvira samo iz celic, je bila ovržena.

Trditev, da je biološko življenje nastalo v sivi pradavnini, je bila ovržena. Življenje se nenehno poraja na novo in to pred našimi očmi, če le na življenje gledamo objektivno in če ni omejeno z nobenimi dogmami in neutemeljenimi teorijami. Dokazano je, da lahko biološko življenje, kakršno poznamo zdaj, nastane povsod, kjer je voda, in morda tudi v razmerah, ki so enake ali podobne tistim na našem materinem planetu Zemlji.

Negativna razlaga, da se vnos nukleinskih kislin iz "fagov" in "velikanskih virusov" v druge organizme razlaga kot okužba in torej nekaj, kar je škodljivo, je ovržena. To opažanje pa je bilo razlog, da smo od leta 1952 verjeli, da pri ljudeh obstajajo genetski virusi, ki povzročajo bolezni s prenosom svojih "nevarnih" nukleinskih kislin in so odgovorni za smrt in uničenje. Do danes pri ljudeh, živalih, rastlinah ali v njihovih tekočinah niso opazili nobenega virusa in nobenega niso izolirali. Niso mogli izolirati niti njihove nukleinske kisline, ki bi ustrezala dolžini in sestavi genskih verig virusa, kar povzroča bolezen, čeprav je bila izolacija, predstavitev in analiza sestave nukleinskih kislin te dolžine že dolgo mogoča z uporabo najpreprostejših standardnih tehnik.

Nobelova nagrada in njene usodne posledice

V izolirani obliki, "fage" in "velikanske viruse" (bionte) je mogoče hitro in enostavno fotografirati v številnih elektronskih mikroskopih in dokumentirati njihovo stopnjo čistosti. Izolacija in fotografiranje izoliranih in značilnih struktur še nikoli ni bila uspešna z nobenim od domnevnih patogenih virusov! Bionte (alias fage in orjaške viruse) redno vidimo in fotografiramo pod velikim elektronskim mikroskopom v organizmih, preko katerih se proizvajajo ali ki jih proizvajajo (sic!). Po drugi strani fotografiranje struktur z elektronskim mikroskopom, za katere trdijo, da povzročajo bolezni, ni bilo uspešno dokumentirano pri nobenem človeku, živali, rastlini ali v njihovih tekočinah kot so kri, seme, slina itd., do danes! Zakaj temu ni tako?

Elektronske - mikroskopske slike domnevnih virusov kažejo samo strukture, ki so vedno pridobljene iz popolnoma različnih virov. Te strukture niso bile nikoli izolirane, niti biokemijsko opisane niti uporabljene kot vir za kratke koščke nukleinskih kislin, iz katerih virologi SAMO TEORETIČNO konstruirajo dolgo nukleinsko kislino, ki se nato prikaže kot domnevni genski niz virusa.

Iz vseh mogočih vrst "fagov" in "velikanskih virusov" je mogoče dobiti nukleinske kisline popolnoma enake dolžine in popolnoma enake sestave. Še nikoli ni bilo mogoče izolirati nukleinske kisline (DNK ali RNK) iz strukture ali iz tekočine, katere dolžina in sestava bi ustrezala tistim, za katere virologi trdijo, da so genetski niz virusa, ki povzroča bolezni.

Zakaj in iz kakšnega razloga so se virologi popolnoma izgubili v neznanstvenem pristopu, ki je popolnoma skregan z realnostjo in ki je nevaren, postane jasno v dogajanjih med letoma 1951 in 10. decembrom 1954. Potem, ko so za medicinsko virologijo poskrbeli kontrolni poskusi iz leta 1951, so bakteriofagi postali model za trdovratno ideologijo, kako naj bodo videti "patogeni virusi": nukleinska kislina določene dolžine in sestave, obdana z lupino, sestavljeno iz določenega števila določenih beljakovin.

Toda: pomanjkanje mikroskopskih slik "virusov, ki povzročajo bolezni" pri ljudeh / živalih / rastlinah, pomanjkanje elektronsko - mikroskopskih slik "virusov, ki povzročajo bolezni" v izolirani obliki, pomanjkanje biokemične opredelitve komponent "virusov, ki povzročajo bolezni" "... Zaradi pomanjkanja izolacije so bili virologi in so še vedno prisiljeni v svojih mislih in v grafiki sestaviti posamezne sestavine domnevno "virusno" obolelega tkiva v viruse in te intelektualne izdelke ponarediti zase in za javnost kot obstoječe viruse!

Virologi, ki trdijo, da virusi povzročajo bolezni, se sklicujejo na eno samo publikacijo, s katero upravičujejo svoje početje in to predstavljajo kot znanstveno. To zlahka prepoznamo kot noro in neznanstveno početje. Avtorji, ki so te premisleke objavili 1. junija 1954, so svoja opažanja izrecno opisali kot špekulacije, ki so bile same po sebi ovržene in bodo preverjene šele v prihodnosti. Do danes tega prihodnjega preverjanja še ni bilo, ker je prvi avtor te študije, prof. John Franklin Enders, 10. decembra 1954. prejel Nobelovo nagrado za medicino. Nobelovo nagrado je prejel za novo špekulacijo v okviru stare, leta 1951 ovržene teorije "Virusi so nevarni beljakovinski toksini". Nobelova nagrada je imela dva učinka: stara, ovržena teorija strupenih virusov je dobila psevdo znanstveni nimbus, nova genska virologija pa najvišjo, očitno znanstveno čast.

Nova genetska virologija je od leta 1952 dalje imela dva osrednja, osnovna principa: virusi, ki povzročajo bolezni, so načeloma strukturirani kot fagi in bi nastali, ko celice odmrejo v epruveti potem, ko jim dodajo domnevno okuženi vzorčni material. Enders in njegovi kolegi so v edini publikaciji od 1. junija 1954 razvili idejo, da bi se celice, ki umrejo v epruveti po dodajanju domnevno okuženega materiala, spremenile v viruse. To umiranje se istočasno jemlje kot izolacija virusa - ker naj bi se v laboratorij nekaj prineslo od zunaj - in razmnoževanje domnevnega virusa in umirajoče celične mase se uporablja kot cepivo. Enders, njegovi kolegi in vsi virologi so spregledali - zaradi slepote Nobelove nagrade - da odmiranja celic v laboratoriju ne povzroča virus, temveč zato, ker celice nenamerno in neopazno, a sistematično ubijejo v laboratoriju. Z toksičnimi antibiotiki, zaradi izredne lakote, ker jim ne dajo hranilne raztopine, in z dodatkom razpadajočih beljakovin, ki sproščajo strupene presnovne produkte.

Komponente takih celic, ki v laboratoriju umrejo, se še danes mentalno sestavijo v virus in to predstavijo kot resničnost. Virologija virusov, ki povzročajo bolezni, je tako preprosta. Enders in "virologi" do danes še nikoli niso izvajali kontrolnih poskusov za "okužbo" celic v laboratoriju s sterilnim materialom. V kontrolnem poskusu umrejo popolnoma enako kot pri domnevno "virusnem" materialu.

Kratka, jasna in lahko razumljiva razlaga trditev o vseh virusih, ki povzročajo bolezni

Napake in samoprevara so človeške, razumljive in opravičljive. Kar ni opravičljivo, so stalne trditve virologov, da so njihove izjave in njihova dejanja znanstvena. To je tako očitno napačno, zlahka dokazljivo in za vse razumljivo. Zato virolog, ki trdijo, da so korona virusi ali drugi virusi patogeni, ob zaposlitvi goljufajo, preganjati jih je treba po zakonitih sredstvih, tako da bodo umaknili svoje lažne, ovržene in nevarne izjave. Tako koronsko krizo in druge "virusne" katastrofe s posledično smrtonosnimi posledicami, kot so "AIDS", "ebola" in druge neutemeljene "virusne" pandemije, ne bomo le ustavili in v prihodnosti preprečili, ampak bomo to spremenili v priložnost za vse.

Opredelitev, kaj lahko imenujemo znanstvena izjava, in posledične obveznosti so jasno opredeljene. Povzeto:

A. Vsaka znanstvena izjava mora biti preverljiva, razumljiva in izpodbojna.

B. Samo, če zavrnitev znanstvene izjave z zakoni misli, logike in, če je primerno s kontrolnimi eksperimenti, ni uspela, se izjava lahko imenuje znanstvena.

C. Vsak znanstvenik je dolžan sam preveriti in pod vprašaj postaviti v svoje lastne trditve.

Ker virologi tega še nikoli niso storili in iz razumljivih razlogov tega tudi ne bi radi - kdo si želi zavreči, kdo si želi zanikati svoja dejanja, kdo si hoče spodkopati ugled - mi to počnemo javno, s sedmimi argumenti. Vsak posamezen argument zadostuje za zavrnitev trditev o obstoju vseh "patogenih virusov" in to počnejo virologi te discipline (razen raziskovalcev, ki se ukvarjajo z obstoječimi "fagi" in "velikanskimi virusi"). V naslednjih točkah se namesto besedne kombinacije "patogeni virus" uporablja beseda "virus".

1. Dejstvo usklajenosti

Virologi niso nikoli izolirali celotnega genskega sklopa virusa in ga neposredno prikazali v celotni dolžini. Za določitev in imenovanje zaporedij vedno uporabljajo zelo kratke koščke nukleinskih kislin, katerih zaporedje je sestavljeno iz štirih molekul. Iz množice milijonov takih specifičnih, zelo kratkih zaporedij virologi, s pomočjo zapletenih računskih in statističnih metod, miselno sestavijo fiktivni dolgi genom verige. Ta postopek se imenuje poravnava.

Rezultat te zapletene razporeditve, fiktivne in zelo dolge genetske verige, virologi predstavljajo kot jedro virusa in trdijo, da so tako dokazali obstoj virusa. Vendar se tako popoln sklop nikoli ne pojavi v resnici in v znanstveni literaturi kot celoti, čeprav so že dolgo na voljo najpreprostejše standardne tehnike za preprosto in neposredno določitev dolžine in sestave nukleinskih kislin. Z dejstvom, da so poravnali, namesto da bi nujno predstavili nukleinsko kislino ustrezne dolžine, so virologi zanikali same sebe.

2. Dejstvo pomanjkanja kontrolnih poskusov za poravnavo

Virologi še nikoli niso izvedli in dokumentirali poravnave z enako kratkimi nukleinskimi kislinami iz kontrolnih poskusov. V ta namen MORAJO izolirati kratke nukleinske kisline iz popolnoma enakega postopka celične kulture z razliko, da do suma "okužbe" ne pride z dodajanjem domnevno "okuženih" vzorcev, temveč s sterilnimi materiali ali steriliziranimi vzorci, ki so bili "okuženi s kontrolo".

Ti logični in obvezni kontrolni poskusi niso bili nikoli izvedeni in dokumentirani. Virologi so tako samo dokazali, da njihove izjave nimajo znanstvene vrednosti in da jih NE MOREJO posredovati kot znanstvene izjave.

3. Poravnava se opravi le z miselnimi konstrukcijami.

Da bi lahko mentalno / računalniško sestavili zelo kratka zaporedja nukleinskih kislin uporabljenih v dolgem genomu, potrebujejo virologi predlogo za poravnavo kratkih zaporedij v zelo dolg, niz domnevnega virusnega genoma. Brez tega, brez zelo dolge sekvence, virolog ne more teoretično / računsko zgraditi virusnega genoma. Virologi trdijo, da je konstruirani genom izviral iz virusa, ker je bila poravnava izvedena z drugim virusnim genomom. Ta argument virologov na kratko in nedvoumno ovrže dejstvo, da so bile vse predloge, s katerimi so bili teoretično / računsko ustvarjeni novi nizi genskega materiala, so tudi sami bili ustvarjeni teoretično / računsko in ne izvirajo iz virusa samega.

4. Virusi še nikoli niso bili opaženi pri človeku / živali / rastlini ali v tekočinah

Virologi trdijo, da naj bi bili v krvi in slini v velikem številu prisotni nalezljivi virusi, torej nedotaknjeni virusi. Zato na primer v krizi korone vsi ljudje nosijo maske. Do danes pa v slini, krvi ali drugje v človeku / živali / rastlini ali tekočinah ni bil posnet niti en virus, čeprav je elektronsko mikroskopsko slikanje zdaj enostavna in rutinska standardna tehnika. Že samo to nedvoumno in lahko preverljivo dejstvo je, da slik virusov v človeku / živali / rastlini ali tekočinah v njih ne obstajajo, ovrže vse domneve o virusih. Nečesa, česar pri človeku / živali / rastlini ali tekočinah v njih še ni bilo moč videti, ne smemo podati kot znanstveno dokazano dejstvo.

5. Sestava struktur, za katere se trdi, da so virusi, še nikoli ni bila biokemijsko opisana

Obstajata dve različni tehniki, ki ju virologi uporabljajo za ustvarjanje fotografij domnevnih virusov. Za TEM mikroskopijo se uporabljajo celične kulture, ki jih vgradijo v sintetično smolo, nastrgajo v tanke plasti in gledajo skozi. Delci, ki jih prikazujejo na takih slikah, niso bili nikoli izolirani in njihova sestava ni bila nikoli biokemično določena. Navsezadnje bi bilo treba najti vse beljakovine in dolg genom, ki ga pripisujejo virusom. Niti to niti izolacija takšnih vdelanih delcev in biokemična karakterizacija njihove sestave ne obstajajo niti v eni sami objavi virologov. To zavrže trditev virologov, da so takšni posnetki virusi.

Druga metoda, ki jo uporabljajo virologi za fotografiranje virusov pod elektronskim mikroskopom, je preprosta in hitra opazovalna elektronska mikroskopija, znana kot negativno obarvanje. Za koncentracijo dejansko obstoječih struktur, kot so "fagi" in "velikanski virusi", ter njihovo ločitev od vseh drugih komponent, kar se nato imenuje "izolacija", se uporablja standardna tehnika, centrifugiranje z gradientom gostote. Vidnost prisotnosti, videz in čistost teh izoliranih struktur v elektronskem mikroskopu, se doseže s prevleko teh delcev s snovjo, ki vsebuje kovino, in tako se osnovne strukture pojavijo kot sence v elektronskem žarku. Drugi del izoliranih delcev, ki so bili vidni zaradi "negativnega barvanja", je biokemijsko značilen. Pri vseh fagih in velikanskih virusih so nukleinske kisline vedno nedotaknjene, vedno enake, vedno zelo dolge in sestavljene na enak način, rezultati biokemijske karakterizacije pa so dokumentirani.

V primeru vseh virusov, ki se s to tehniko obravnavajo kot virusi, imenovano "negativno obarvanje", je bilo storjeno naslednje. Ti delci niso obogateni, prečiščeni in izolirani s centrifugiranjem z gradientom gostote, ki je predvideno v ta namen, ampak te usedline naredijo s preprostim centrifugiranjem na dnu cevi za centrifugiranje, kar imenujemo "peletiranje" in nato opazujemo pod elektronskim mikroskopom. Sestava takšnih struktur, ki so predstavljene kot virusi, do danes še nikoli ni bila biokemično določena. S to lahko preverljivo in razumljivo izjavo, ki temelji na vseh publikacijah virologov, v kateri so z elektronskim mikroskopom strukture prepoznane kot virusi, so tudi virologi na preprost in eleganten način ovrgli ta argument obstoja virusov, ne da bi ga opazili.

6. Elektronsko mikroskopske slike, ki se predstavljajo kot virusi, so znani tipični artefakti ali strukture značilne za celice.

Virologi objavijo veliko število elektronskih mikroskopskih slik struktur, ki jih smatrajo kot viruse. Ne omenjajo dejstva, da so VSE te slike tipične strukture umirajočih celičnih kultur ali da so laboratorijsko proizvedeni beljakovinsko-maščobni milni mehurčki in nikoli niso bili fotografirani v človeku / živali / rastlini ali v njihovih tekočinah. Iste strukture, ki jih virologi predstavljajo kot viruse, so bodisi tipične celične komponente, kot so resice (amebe podobne izbokline, s katerimi se celice oprimejo površine in se gibljejo okoli), eksosomi ali "virusom podobni delci". To je nadaljnji, neodvisen dokaz, da so bile izjave virologov, kako je viruse mogoče videti pod elektronskim mikroskopom, znanstveno ovržene.

7. poskusi virologov na živalih zavračajo trditve o obstoju virusa

Virologi izvajajo poskuse na živalih, da bi dokazali, da so snovi, s katerimi delajo, virusi in da lahko povzročajo bolezni. Iz vsake posamezne publikacije, v kateri so bili opravljeni takšni poskusi na živalih, je razvidno, da način zdravljenja živali povzroča natančno tiste simptome, za katere trdijo, da jih povzroča virus. V vsaki od teh publikacij je jasno, da niso bili izvedeni kontrolni poskusi, kjer bi bile živali obdelane na enak način s steriliziranim začetnim materialom.

Te dve odkrito navedeni dejstvi zavračata virologe, ki trdijo, da so odkrili prisotnost in učinek virusov v poskusih na živalih.

Zaključna opomba

Da bi končali s koronsko krizo in jo spremenili v priložnost za vse, je treba te jasne, lahko razumljive in preverljivo izpodbitne virologije, objaviti in narediti učinkovite. Te zavrnitve postanejo učinkovite, na primer, ko se v sodstvu uporabljajo pravna sredstva proti virologom in se ti rezultati objavijo. Ko dobimo rezultate, ki so pripravljeni na odločitev, vas bomo obvestili prek našega poštnega seznama WissenschafftPlus.

S svojim imenom zagotavljam, da bo vsak, ki si želi preveriti te trditve o katerem koli "virusu, ki povzroča bolezen", prišel do popolnoma enakih ugotovitev, če zna prebrati metode. Previdnostno opozorilo: Dokler se bo koronska kriza nadaljevala, bomo s sodelavci odgovarjali le na vprašanja glede domnevnih tako imenovanih virusov korone in ošpic. Za vprašanja o vseh drugih "virusih" se v obdobju korone sklicujem na članke na to temo, objavljene v reviji WissenschafftPlus od leta 2003.

Samo ne pozabite, da je razsodba glede ošpic, ki jo je potrdilo vrhovno sodišče, odvzela podlago celotni virologiji. Sodišče je odločilo, zato je to zdaj del nemške jurisdikcije, da objava osrednje metode virologije 1. junija 1954, v kateri je bilo nenamerno in neopaženo ubijanje celic v laboratoriju objavljeno kot dokaz o obstoju virusov, ki povzročajo bolezni, ne more biti več dokaz o obstoju virusa in to od leta 2016!

Koronska kriza je povečala možnost, da lahko samo izvor virusa ošpic povzroči preobrat v dobro-zlo razmišljanju in delovanju, ki danes prevladuje nad biologijo, medicino, družbo in državo. Po mojem mnenju je uporaba enega, več ali vseh sedmih zgoraj omenjenih argumentov za SArS-CoV-2 morda dovolj za zaustavitev predvidljive dinamike globalne koronske histerije in poslov, ki so podmazani s testi in cepivi . Tu lahko najdete zelo dober povzetek dejstev o pomembnosti procesa virusa ošpic in tudi druga zelo dobra besedila.

Moj optimizem, da se bo korona kriza izkazala kot priložnost za vse, temelji na § 1 Zakonu o zaščiti pred okužbami, okrajšano ifSg. v odstavku 1, je v stavku (2) navedeno "Namen zakona": "Potrebno sodelovanje zveznih, državnih in lokalnih oblasti, zdravnikov, veterinarjev, bolnišnic, znanstvenih ustanov in drugih udeleženih strani, se oblikuje in podpira skladno s trenutnim stanjem medicinske in epidemiološke znanosti in tehnologije. Potrebno je razjasniti in spodbujati osebno odgovornost lastnikov in upravnikov komunalnih obratov, predelovalnih prehrambenih obratov, zdravstvenih ustanov in posameznikov pri preprečevanju nalezljivih bolezni.

Nobena od institucij in upravljavcev skupnostnih obratov, predelovalno prehrambenih obratov, zdravstvenih ustanov in posameznikov, omenjenih v odstavku (1) § 1, tj. , vsak državljan, ki je podvržen zakonu, ne sme izvajati in prenašati koronskih ukrepov in predpisov, če so prepoznali in to lahko tudi dokažejo, da virologi nimajo znanstvenih dokazov o obstoju virusov, ki povzročajo bolezni, vendar so se s svojimi dejanji in objavami sami sebe diskreditirali.

Dokler se ohranja obveznost znanstvenosti iz § 1 ifSg, je mogoče s sklicevanjem na § 1 ifSg pred sodišči predložiti dokaze o neutemeljenosti, pomanjkanju pravic, škodljivosti in nemoralnosti vseh koronskih ukrepov, predpisov in zakonov, z uspehom. Večina sodnikov je poštenih in vestnih, ki sledijo zakonu, saj bi sicer v tej državi že dolgo vladala odprta diktatura, ki želi zgraditi vedno bolj vidno, psevdo-znanstveno in ovrženo virologijo in medicino.

Večina prebivalstva verjame v obstoj in učinke virusov, ki povzročajo bolezni, in v pozitivne učinke cepiv. Povedano zelo drastično: tisti, ki verjamejo v raka kot posledico napačno razumljenega načela zla, verjamejo tudi v metastaze, verjamejo v "leteče metastaze", alias viruse. Neposredno in posredno doživeto trpljenje skoraj vsakega človeka z negativnimi posledicami diagnoze raka in njihovega hudega zdravljenja, je globoko in učinkovito. Upoštevajte, da je le ta neposredna in posredna izkušnja trpljenja ustvarila in okrepila občutek in gotovost ljudi, da obstajajo nevarne in smrtonosne bolezni in virusi. Upoštevajte, da iz takšnih in drugačnih izkušenj lahko izhaja stališče, da se lahko samo naša država in njeni strokovnjaki spoprijemajo z njo in ji je to dovoljeno. Na ta način se lahko izognete, da bi vaša dejanja imela nasprotni učinek. To je še posebej pomembno pri obravnavi zdravnikov, ki jih vsi potrebujemo

Vsakemu izpraševalcu na primer razložim, da obstaja boljši sistem znanja, ki (v pozitivnem smislu) znanstveno razloži tiste procese, ki vodijo do bolezni in zdravljenja ter da lahko pride do kriz zdravljenja in ovir na njegovi poti. Da pa bi lahko sprejeli to novo stališče, je pogosto predpogoj, da se prejšnji sistem razlag, ki temelji na doktrini celic, prizna kot zavržen. Korona kriza je edinstvena priložnost in jasen poziv k zavzemanju za življenje in tri univerzalne človeške ideale svobode, enakosti in bratstva, torej družbeno trojno delitev človeških skupnosti. (Glej članek v tej številki w + 4/2020, "Socialni tristranski oddelek".) Prispevek je natisnjen v naši knjigi "Korona - naprej v kaos ali priložnost za vse? Oglejte si pregled knjige na strani 46 v tej številki w +

Informacije o viru za ta članek najdete v: "Napačna interpretacija virusa, del I." v reviji WissenschafftPlus št. 1/2020 "Napačna interpretacija virusa, del II." v reviji WissenschafftPlus št. 2 / 2020. Ta prispevek in prispevek "Razvoj medicine in človeštvo - kako gre naprej? " v reviji WissenschafftPlus št. 6/2015 lahko prosto najdete na internetu www. wissenschafftplus.de in tukaj "pomembna besedila uvod v nov pogled na življenjski del od I do III. Najdemo ga v številkah št. 1, 2 in 3/2019 WissenschafftPlus. Razumevanje vode, prepoznavanje življenja. Pi-voda: več kot samo H2O pod napetostjo. SciencePlus št. 6/2018. Ta prispevek lahko najdete na naši spletni strani www. wissenschafftplus.de v stolpcu "pomembna besedila".