Anton Komat

Smo pač v deželi strahu, ki ima v 20. stoletju za seboj diktature cesarja, kralja, grozote dveh svetovnih in državljanske vojne, totalitarizma komunistov in ta čas še transhumanizma. Ždimo zamaskirani sredi strahov v dilemi, ali naj verjamemo uradnim sporočilom, kajti če ne, bomo obsojeni, da smo pristaši teorije zarote.

Vendar zadošča, če na iste dogodke pogledamo z drugega zornega kota, v drugačnem zaporedju ali v drugih kombinacijah in že dobimo povsem drugo sliko, v kateri spoznamo, da smo sredi zarote proti človečnosti.

Smrtnost med 0,05 % in 0,3 % ne opravičuje pandemičnih ukrepov. Kako je potekalo v ZDA, najbogatejši državi na svetu. Bolnišnice so zaradi napovedi apokaliptične pandemije odpovedale vse ne nujne operacije in s praznimi posteljami ‘čakale’ na poplavo korona bolnikov. Toda poplave ni bilo, zato so bile bolnišnice prazne, torej nič dohodka in grozeči bankrot, saj prazna postelja ne prinaša denarja. Se je pa iz nebeških vrhov globalne oligarhije pokazala ‘božja roka’ pomoči. Za vsakega korona bolnika dobi bolnišnica 13.000 dolarjev in s tem se je začel lov na bolnike, posebno ob nagradi, da se za bolnika, priključenega na ventilator, znesek dvigne na 39.000 zelencev. Število testov je poskočilo, s tem pa tudi število pozitivnih. Spodbudno je bilo tudi, da nihče ni preverjal diagnoz, zato se jih je med ‘bolniki’ znašlo mnogo z drugimi nosilnimi diagnozami in tudi nesimptomatskih, ki so lepo dvigovali število hospitaliziranih.

Po cestah so lovili klošarje in džankije, jih testirali in množično priključevali na ventilatorje, kjer jih je večina itak umrla. Število ‘žrtev’ je skokovito poraslo, s tem pa tudi korona histerija, ki so jo zagnale oblasti in mediji. Nihče ni več ničesar nadziral.

Ker so za vzdrževanje panike potrebovali primerno število mrtvih, so se začeli izvajati siloviti pritiski na zdravnike, da podpisujejo lažne mrliške liste. Torej, ne glede na dejanski vzrok smrti je moralo pisati, da je bolnik umrl zaradi koronavirusa, in ne samo to, oblast je poštene zdravnike odrinila od komentiranja in odločanja in medijsko ‘ozvočila’ le prodane duše,

ki so ‘strokovno zapakirale’ politične odločitve.

Seveda niso vsi zdravniki podlegli tem podlim pritiskom, zato na enem primeru poglejmo, kaj se zgodi z zdravnikom, ki se odloči, da ne bo tiho. Ko je dr. Scott Jensen začel poudarjati manipulacije zdravstvenih institucij, zavajanje uradnih oseb, nedoslednost v javnih informacijah in neupoštevanje znanstvenih ugotovitev glede korone, je doživel strahovit udar anonimne vojske skozi vse možne informacijske kanale. Vreščanje je bilo tako silovito, da se je moral zagovarjati pred zdravniško zbornico, kjer mu je grozilo, da bo izgubil zdravniško licenco in moral prenehati opravljati zdravniški poklic, v katerem je že 30 let. Pa dr. Jensen ni le zdravnik, ampak tudi senator ameriške zvezne države Minnesote. Torej družbeno kar močna oseba. Pogumni zdravnik se je razjezil, ko so mu naročili, naj potvarja mrliške liste svojih bolnikov in kot vzrok smrti povsod navaja covid-19. Javno pa so mu očitali, da je korono primerjal s sezonsko gripo in s tem povzročil splošno zdravstveno nevarnost.

Teh primerov je v svetu na tisoče. Poleg udara po zdravnikih se bije silna bitka med konceptoma zdravilo ali cepivo. Ob tem moramo vedeti, da korporacije na polno tržijo zdravila morda štiri ali pet let, nakar izgubijo patentne pravice nad zdravilom, ker preide med generike. Generike pa lahko proizvaja kdorkoli, ki ima poslovni interes. To pa ne velja za cepiva, ki ves čas ohranjajo patentne pravice.

Poglejmo si spletke okrog uporabe zdravil hidroksiklorokina in klorokina, ki so ju več kot 70 let uporabljali proti malariji, revmatoidnemu artritisu in lupusu, in to uspešno na več sto milijonih obolelih. Po izkušnjah in pričevanjih nekaj tisoč zdravnikov na globalni ravni pa naj bi bila Hidroksiklorokin in Klorokin učinkovita tudi pri zdravljenju covida-19. Toda zamisel farmacevtske oligarhije je bila, da mora-jo absolutno prednost imeti cepiva. V pomemben del orkestrirane diskreditacije obeh zdravil se je vključila še zloglasna WHO. Toda, zakaj neki se WHO ukvarja s prepovedjo obeh zdravil, ki sta kar naenkrat ‘postali nevarni’, po drugi strani pa nima problema z ‘odobritvijo’ Remdesivirja, čeprav je dokazano neučinkovit in pomeni zlorabo pacientov. Razlog je seveda cepivo, kajti tudi Remdesivir bo kmalu izločen, vendar šele, ko ga bo WHO ‘uradno prepoznala kot neučinkovitega’.

V podporo takih mahinacij se izdelujejo in objavljajo študije po naročilu, ne izvajajo pa se raziskave s popolnim testnim scenarijem in po predpisanem protokolu. Mimogrede, po ‘navodilu’ (beri: prepovedi) WHO se obdukcij umrlih zaradi korone ne sme delati! Uganite, zakaj ne!

Razvoj in odobritev učinkovitega zdravila proti covidu-19 se na vse možne načine zavira, ker je že dolgo časa izdelan scenarij ‘reševanja’ korona krize s cepivi.

Tako ‘rešitev’ so lansirali globalni evgeniki, ki jim je cilj radikalno zniževanje števila svetovnega prebivalstva. Tudi na področju cepiv se rušijo vsi varnostni in etični standardi. EU komisija je namreč junija predlagala, da se za nujno pospešitev razvoja cepiva proti koronavirusu začasno ‘sprostijo’ (beri: odpravijo) pravila o preizkušanju zdravil, ki vsebuje-jo GSO. Oho, ali vidite, kako padajo vse varovalke biotske in zdravstvene varnosti?

V Harvard College Global Health Review lahko o cepivih na osnovi DNK beremo: »Treba je poudariti, da gensko spremenjena cepiva pomenijo najvišjo stopnjo tveganja za zdravje ljudi. Vsa DNA cepiva predstavljajo nevarnost, da se eksogena DNA vključi v genom gostitelja, kar lahko povzroči hudo mutagenezo. Vnos zunanjega (eksogenega) genskega zapisa s cepivom v človeka in njegova vključitev v njegov genski zapis lahko povzroči hude genske okvare in pojav povsem novih obolenj pri cepljeni osebi in njenih potomcih. Stalna vključitev sintetičnih genov v genski zapis sprejemnika v bistvu povzroči nastanek gensko spremenjenega človeškega bitja z dolgoročno povsem neznanimi in ne napovedljivimi posledicami.

Geni nosijo zapise o rasti, razvoju, razmnoževanju, delovanju, razmišljanju in zaznavanju človeka. Če spremenimo te zapise, se lahko vpletemo v vse prej navedeno z dramatičnim poudarkom, da nimamo pojma o tem, kakšne bodo posledice tega vpletanja.« Tako nas opozarja poštena znanost, ki je ni več v medijih! Ali res mislite, da bi se iste globalne oligarhije, ki lahko na klic sprožijo vojne s sto tisoči mrtvih in ob tem niti ne trznejo, kar naenkrat z vsemi silami borile za preživetje nekaj deset tisoč starčkov, ki so tako in tako že blizu konca svoje življenjske poti?

Ne bodite naivni! Vsi umremo, in če moram umreti, bom umrl pokončno kot človek in ne kot izoliran garjav pes, zaprt v pesjaku, z nagobčnikom na obrazu, čipiran kot govedo, gensko spremenjen kot koruza ter v strahu pred sočlovekom. Pojdite v rit, vsi vi maltuzijanci in evgeniki in vbrizgajte si to cepivo v svoje debele riti!

Tako kot v antičnem mitu smo prišli na razpotje, na katerem nas čaka pošastna Sfinga. Postavlja nam eno samo vprašanje, in če ne bomo vedeli pravilnega odgovora, nas bo požrla. Sprašuje nas: »Kako živeti v okvirih narave, ki nas je porodila?«

Zapomnite si, pravi dr. Peter C. Gøtzsche, da ne moremo verjeti niti besedice tistega, o čemer nas prepričuje farmacevtska industrija - niti tistega, kar pišejo v raziskovalnih poročilih, niti tistega, kar obljubljajo v reklamah in informacijah. Seznam njihovih grehov je neskončen: nestrokovne in ponarejene klinične raziskave učinkovitosti in varnosti zdravil, podkupovanje javnih agencij, ki odločajo o prihodu zdravil na trg, podkupovanje zdravnikov, spodbujanje nedovoljene oziroma neodobrene rabe zdravil, podkupovanje ali izsiljevanje politikov in urednikov strokovnih revij, izmišljanje novih bolezni, uničevanje konkurence, kartelno dvigovanje cen, prikrivanje škodljivih, tudi usodnih stranskih učinkov zdravil.

Številne raziskave, ki jih sponzorirajo proizvajalci, so v resnici marketing, ki se predstavlja kot znanost. Bolnike zlorabljajo za finančne dobičke, ki jih delijo tudi z zdravstvenimi ustanovami in z zdravniki. Postopki so pogosto tako prikrojeni, da zagotavljajo pozitivne rezultate, ki so za proizvajalca ugodni, za uporabnike pa zavajajoči in nevarni.

Poslovni model farmacevtskih korporacij je neposredno primerljiv s poslovnim modelom mafijskih združb. Z eno razliko - farmacevtska industrija v imenu svojih kapitalskih interesov ubije veliko več ljudi.

<Nazaj>